Košarica
Ali lahko metode, ki so pred desetletji oblikovale elitne operativce, še vedno ustvarijo pripadnike specialnih sil 21. stoletja?
In this blog post:
Soeren Suenkler – glavni urednik revije K-ISOM in veteran globalnih specialnih operacij – razkriva, kako Zahod danes na novo definira izbiro in usposabljanje specialcev. Od kognitivnih testov in VR simulacij do Human Performance Labs. Današnji programi ne merijo več samo vzdržljivosti in trdnosti, ampak sprostijo celoten potencial posameznika. Cilj ni preživeti selekcijo, temveč si zgraditi dolgo, vrhunsko kariero.
Avtor: Soeren Suenkler
Izbirni postopki in usposabljanje Zahodnih specialnih enot (SOF) zveze NATO in njenih zaveznikov so desetletja ostajali skoraj nespremenjeni. Tu in tam je prišlo do posameznih izboljšav – nova oprema, drugačni postopki, manjše spremembe v izbirnih postopkih. A prave prelomnice ni bilo. Reset bi se moral zgoditi že davno prej, a ga je za dve desetletji ustavila globalna vojna proti terorizmu (GWOT). Vse sile so se usmerile v protiteroristične operacije, ostalo pa je moralo počakati.
Danes pa se z vrnitvijo k osnovni doktrini zveze NATO stvari hitreje premikajo. Vojaške specialne enote Zahoda dobivajo nove naloge. Enako velja za policijske enote Tier 1 in Tier 2, ki morajo obvladovati še širši spekter – od protiterorizma do spopadov s karteli in organiziranim kriminalom, ki je zdaj navzoč tudi v Evropi. Dodajmo še gospodarsko krizo, družbene spremembe in ilegalne množične migracije. Vse to so kompleksne grožnje, ki jih stari sistemi ne zmorejo več pokriti.
Nova Realnost
Svet, v katerem živimo danes, ni več isti kot pred dvema desetletjema. Tehnologija je naredila velikanski korak naprej. Psihologija danes ljudi ocenjuje povsem drugače kot nekoč. Digitalizacija vsakdanjika, pomanjkanje časa in nestabilna Evropa – vse to narekuje tudi nove pristope pri izbirnih postopkih in usposabljanju pripadnikov specialnih sil. Del te nove realnosti pa so tudi veterani – pripadniki specialnih sil, ki so zadnjih 20 let preživeli na protiterorističnih misijah v Afganistanu, Iraku, Afriki in Siriji. Vrnitev v družbo, ki se je medtem povsem spremenila, je zanje izjemno težka.
In ta problem ni omejen na en del sveta ali eno državo. ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstralija – povsod je slika enaka. Socialne stiske, PTSM, operativci na robu izčrpanosti. Predčasni odpusti, bolniške, težave z vodenjem in disciplino. In tu ne govorimo o novincih. To so bili vrhunsko izurjeni, odlikovani veterani, ki so dvajset let stali v prvi vrsti. A preprosto se niso več prilegali nobenemu sistemu. Rezultat? Ogromna izguba človeških virov – luksuz, ki si ga Zahod v tej realnosti ne bi smel privoščiti.
Zato je danes jasno: to se mora spremeniti. Naloge se množijo, kadra je premalo, procesi se morajo optimizirati. Rekrutiranje, selekcija, usposabljanje – vse to gre skozi prenovo. Vstopamo v novo ero.
Selekcija Specialnih Enot: Stare Metode, Novi Problemi
Dolga leta je veljalo pravilo: večji kot je pritisk in bolj brutalen kot je izbirni postopek, manj kandidatov pride skozi – a tisti, ki ostanejo, postanejo udarna sila. Od njih se je pričakovalo, da bodo prestali še ostrejše treninge in zdržali najbolj stresne misije. To je bila logika, ki je pol stoletja veljala brez vprašanj: tisti, ki prestanejo selekcijo, bodo zmogli vse.
Če te zanima, kaj resnično loči pripadnike specialnih sil od povprečja, obvezno preberi naš blog: Zakaj so specialne enote tako izjemne.
Sicer pa številke govorijo same zase: 21-dnevni kvalifikacijski tečaj (SFQC) ameriških Zelenih baretk (Tier 2) izloči med 23 in 50 odstotkov kandidatov – povprečno 35 %. A potrebe po kadru so ogromne, saj mora biti sedem aktivnih Special Forces Group (SFG) stalno popolnjenih. Pri Delta Force (1st SFOD-D) je izpad verjetno še višji, a njihovi podatki niso javno dostopni. Podobno velja za DEVGRU.
Primerljivi so tudi rezultati v Evropid. Britanski SAS in nemški KSK dosegata skoraj identične številke. Pri KSK se na selekcijo prijavi med 120 in 150 kandidatov, na koncu pa uspe le ducat posameznikom. Selekcija poteka dvakrat na leto – aprila in oktobra – in pogosto se zgodi, da ne pride skozi niti eden. Enako se dogaja pri SAS ali Delti.
Nemci so z optimizacijo procesov v zadnjih letih sicer dvignili povprečje na okoli 20 uspešnih kandidatov, a januarja 2024 je Bundeswehr sporočil, da se je na prvo fazo selekcije prijavilo le 32 ljudi. Za državo z več kot 83 milijoni prebivalcev je to alarmantno nizka številka. Ne pokrije niti rednih upokojitev niti odhodov iz enote. Podoben problem imajo Britanci pri SAS in nemška elitna policijska enota GSG 9. Nova generacija pripadnikov specialnih sil komaj nadomesti sprotne izgube kadra zaradi odpustov in poškodb. To ni le dejstvo – to je resna težava, ki spremlja vse zahodne specialne enote, vojaške in policijske.
Stara logika pravi: povečaj število kandidatov, pa bo na koncu boljši izplen. Dvesto jih pride, dvajset jih ostane. Petsto jih pride, petdeset ostane. Toda ta računica danes ne deluje, razloga za to pa je jasen: demografske spremembe. V Evropi se bazen mladih, ki sploh izpolnjujejo osnovne pogoje – državljanstvo, telesna pripravljenost, želja po služenju v vojski ali policiji – hitro krči. Obenem pa konkurenčen civilni trg dela potegne večino potencialnih kandidatov že iz šolskih klopi. Rezultat? Človeškega potenciala za specialne enote je vse manj, naloge specialnih enot pa postajajo vedno večje in bolj kompleksne.
Zato se v skoraj vseh zahodnih državah razpravlja o ponovni uvedbi naborništva. A prisilno širjenje bazena kandidatov problema ne bo rešilo.
PRIJAVI SE IN DOSTOPAJ DO ŠE VEČ TAKŠNIH VSEBIN
Vnesi svoj e-poštni naslov in prejmi najnovejše informacije o taktičnih temah neposredno v svoj nabiralnik.
Prijavljaš se na naše e-novice, od katerih se lahko kadarkoli odjaviš. Preberi več o tem v sekciji “zasebnost“.
Preobrazba Procesov Selekcije in Usposabljanja Specialnih Enot 21. Stoletja
Namesto tega se je danes treba osredotočiti na nekaj drugega: na boljšo izrabo omejenega potenciala. To pa pomeni optimizacijo procesov in večjo prilagodljivost. Današnji pripadniki specialnih sil živijo v drugačni realnosti kot generacije pred njimi. V službi ostajajo do štiridesetega leta ali dlje, od njih se zahteva večja učinkovitost, večja vsestranskost in popolna pripravljenost na vse. ZDA so v ta namen razširile koncept SOCOM Warrior Athlete, ki je zrasel iz prejšnjih pobud Objective Force Warrior in Future Force Warrior. Vse te pobude so imele isti cilj: na novo definirati, kaj pomeni pripravljenost vojaka. Danes pa fokus ni več samo na telesu. Novi projekti, kot je recimo Cognitive Warrior Project, dajejo poudarek na mentalno odpornost operativca in njegovo sposobnost odločanja pod pritiskom. Podobno razmišlja tudi ameriški Marine Corps, ki s programom Human Performance, Training and Education (HPT&E) sledi povsem isti poti. Končno sporočilo je torej jasno: sodobno usposabljanje specialnih enot ni več le krepitev mišic in vzdržljivosti. Cilj je ustvariti celovitega pripadnika specialnih sil, ki lahko skozi dolgo kariero in najzahtevnejše misije ohranja vrhunsko ooperativno pripravljenost. Več o teh novih metodologijah si lahko prebereš v našem blogu: Kako specialne enote ostajajo korak pred sovražnikom.
Kljub vsemu pa večina izbirnih postopkov in usposabljanj na Zahodu še vedno temelji na izkušnjah britanskega SAS-a iz druge svetovne vojne. Dolgo je veljalo, da metode, ki so delovale takrat, prinašajo rezultate tudi danes. A to žal ne drži. Ne vedno. Države, kot so Velika Britanija, Nizozemska in Belgija, še zmeraj sledijo filozofiji SAS/Commando – z določenimi posodobitvami – vendar nevarnost, da bodo enostavno ostali ujeti v zastarele modele, vsekakor ostaja. Treba pa je priznati: vsaka generacija specialnih enot je odražala potrebe svojega časa in uporabljala najboljše metode, ki so bile takrat na voljo.
Nemški KSK je ubral drugačno pot. V devetdesetih so uporabljali izbirni postopek EAV, kjer je šlo za klasični presejalni test. V 2000-ih se je ta postopek razvil v širši ocenjevalni proces EFV, danes pa uporabljajo sodobni sistem PFV – t. i. oceno potenciala. Fokus se je premaknil od tega, da se kandidate samo izloča, k temu, da se v njih išče in razvija potencial. In to je povsem drugačen pristop k oblikovanju pripadnikov specialnih sil prihodnosti.
"V skoraj treh desetletjih delovanja in misij si je KSK nabral ogromno izkušenj. Zato danes precej natančno ve, kakšen potencial mora imeti kandidat, da sploh pride skozi selekcijo. Enako ugotavljajo tudi druge države, zato svoje selekcijske postopke že prilagajajo. Ključ do uspeha je individualno testiranje, ki ti omogoča, da kandidata preveriš v detajle; tako fizično kot mentalno."
Selekcija specialnih enot se danes bistveno manj vrti samo okoli fizične moči. Vedno več poudarka je na kognitivnih sposobnostih posameznika. Pripadnik specialnih sil prihodnosti mora znati hitro absorbirati nova znanja, se prilagoditi vsaki situaciji in zdržati pritisk – tako zunanjega okolja kot lastnih meja. Tukaj je govora o kompleksnih psiholoških testih, opravljenih v fazi ekstremnega stresa in izčrpanosti. To so tisti preizkusi, ki segajo daleč preko prisilnih maršev s težko opremo in sklec. Če želiš natančneje izvedeti, kakšno miselnost zahteva, preberi naš blog: Mentaliteta specialnih sil: Kako se pripraviti na največji preizkus.
Nemci so ta koncept razdelili na dve fazi.
"Faza I traja en teden. Vključuje fizične teste in računalniško podprte psihološke preizkuse. Vsi kandidati opravijo serijo psiholoških in kognitivnih testov, ki jih izvaja psihološka služba KSK. Za častnike veljajo strožji standardi kot za vojake in podčastnike. Poleg telesne pripravljenosti se ocenjuje tudi sposobnost učenja zahtevnih veščin. V drugo fazo pridejo le tisti, pri katerih testi pokažejo potencial za nadaljnji razvoj."
Nekdanji desettedenski pripravljalni program pa je Bundeswehr opustil. Nadomestil ga je samostojni program, kjer se kandidat samostojno pripravi na izbirni postopek. Pri tem mora dokazati visoko raven notranje motivacije in samostojnosti – dve ključni lastnosti vsakega pripadnika specialnih sil. Nemška vojska s tem sicer prihrani čas in sredstva, a to ne pomeni, da zaradi samostojne priprave na selekcijo pridobi tudi več primernih kandidatov. Še več o izbirnem postopku specialnih enot si lahko prebereš v našem blogu: Pot skozi izbirni postopek specialnih sil z nasveti bivših članov enot.
Faza II zajema še težje preizkušnje – med njimi tudi znameniti »peklenski teden«, v katerem kandidate čakajo pohodni marši z opremo, naloge pod stalnim pritiskom in popolna izčrpanost.
"...V tej fazi se zbirajo tudi natančni medicinski podatki udeležencev: recimo raven sladkorja v krvi, utrip in drugi diagnostični kazalniki. Vsak vojak je opremljen s senzorjem, ki ves čas beleži njegovo hitrost in lokacijo. Podatki se spremljajo 24/7 – tako zaradi varnosti kandidatov kot tudi zaradi optimizacije testiranja. Vse to poteka v sodelovanju z Inštitutom za športno znanost na Univerzi Bundeswehr München. Kot v prvi fazi tudi tukaj velja načelo, da preživijo le najboljši. Kandidat nikoli ne ve, ali je njegova trenutna zmogljivost dovolj za napredovanje. Ocena pride šele na koncu tedna – takrat udeleženci izvejo, ali so sprejeti v nadaljnje usposabljanje ali ne.”
Po podatkih Bundeswehra danes skozi prvo in drugo fazo pride približno ena tretjina kandidatov. Namen tega novega sistema pa ni več grobo presejanje, temveč natančen izbor posameznikov s potencialom za nadaljnje kompleksno usposabljanje in osebni razvoj. To so tisti, ki bodo v kasnejši službi kot pripadniki specialnih sil znali hitro osvajati znanje, se prilagajati nenadnim spremembam in ostati odporni na zunanje ter notranje pritiske. Če bi ostali na isti ravni kot po prejšnjih selekcijah, bi bili žal neuporabni. Zato se danes govori o “potencialu za nadaljnji razvoj”.
Včasih je vojak KSK potreboval približno sedem let, da je postal popolnoma usposobljen. Danes mora za NATO biti pripravljen v treh. Trening je skrajšan, procesi so optimizirani. Obenem se lahko pripadnik specialnih sil v nekaj dneh znajde v hibridnem konfliktu – v okolju, kjer se poleg bojnih nalog sooča še s propagando, agitacijo, dezinformacijami, zahtevnimi obveščevalnimi operacijami nasprotnika in celo z domačimi ekstremističnimi skupinami. To je vse prej kot enostavno. Zahteva visoko notranjo motivacijo, odpornost na stres, široko znanje in vrhunske kognitivne sposobnosti. To nima nič skupnega s kolonelom Stirlingom in Paddyjem Mainom v puščavskih bojih, niti z nostalgičnim lovom na Osamo bin Ladna. Od leta 2014, ko je izbruhnila krimska kriza, se vojskujemo v povsem drugi ligi – in v tej ligi delujejo specialne enote NATO. Za širši pogled na razvijajoče se naloge zveze NATO si preberi naš blog: Iz puščave v blato: Nova realnost za specialne enote NATO.
Podobni izzivi čakajo tudi zahodne policijske enote Tier 1 – nemški GSG 9, francoski GIGN in avstrijsko EKO »Cobra«. Kandidati danes prihajajo iz evropske družbe, ki jo že pretresajo krize. Če uspešno prestanejo selekcijo, morajo na vseh ravneh pokazati bistveno več kot nekoč – vse to ob popolni optimizaciji procesov. V prihodnje bodo premori za regeneracijo žal le še krajši, zunanjih motilnih dejavnikov pa precej več. Poleg tega bodo morali biti popolnoma usposobljeni pripadniki specialnih sil na voljo precej dlje – tudi po 40. letu starosti – medtem ko pripadniki mlajše generacije v enoti v povprečju zdržijo le sedem do deset let.
Prihodnost Usposabljanja Specialnih Enot: VR in Human Performance Labs
Optimizacija procesov se začne znotraj same enote specialnih sil – in pri vsakem kandidatu. Ta mora sprejeti novo metodologijo in biti odprt za spremembe. Če ni, sistem ne deluje.
Eden ključnih korakov je uvedba naprednih VR-trening sistemov. Virtualna resničnost omogoča, da v realnem času in z VR-očali poustvarimo taktične scenarije in akcijske sekvence – hitro, ponovljivo in brez porabe dragocenih resursov. V digitalni sistem se lahko vnesejo celo tlorisi resničnih objektov (letališč, bank, ambasad, šol, bolnišnic …), ki jih nato posamezniki uporabljajo pri vajah. Ustvarijo se lahko tudi situacije, ki jih je v resnici težko ponoviti: prisotnost otrok ali živali, popolna tema, ogenj, hrup. Scenariji se lahko ponavljajo in prilagajajo v neskončnost. Vsaka vaja se natančno beleži in objektivno ovrednoti. VR nikoli ne bo nadomestil streljanja z ostrim strelivom ali vaj na pravih tarčah. Prav tako ne more nadomestiti zahtevnih medicinskih postopkov Lahko pa bistveno pospeši osnovno usposabljanje. Tukaj so napake še dopustne. In prav iz napak se učiš. Zanimivo je, da tukaj tudi starost igra pomembno vlogo: mlajši pripadniki v svojih dvajsetih se v VR-sistemih znajdejo precej hitreje kot »analogna« generacija, starejša od 40 let. VR-trening danes uporabljajo že nemška policija z zvezno deželo Hessen, Bundeswehrjev KSK ter številne druge mednarodne enote Tier 1.
Naslednji velik izziv predstavljata staranje generacije GWOT (Global War on Terror) in hkrati krajša doba službovanja nove generacije pripadnikov specialnih sil. Če se operativec po štiridesetem letu huje poškoduje – recimo pri padalski nesreči – se zaradi starosti pogosto nikoli več ne vrne na polno operativno raven. Rešitev? Mlajši pripadnik mora zato že v svojih dvajsetih trenirati po sodobnem, natančno nadzorovanem fizičnem programu, kjer so faze počitka in okrevanja skrbno načrtovane. Samo tako lahko ostane popolnoma operativen tudi po štiridesetem letu. Danes ta proces podpirajo Human Performance Labs, uvedeni pri nemškem GSG 9 in KSK. Human Performance Lab združuje znanje fizioterapije, športne fiziologije in znanosti usposabljanja – tako v vojski kot policiji. Če je bilo fizično usposabljanje nekoč razumljeno kot brezglavo garanje, ki telo prehitro obrabi, se ga danes obravnava znanstveno – z integriranim in celostnim pristopom.
Današnji pripadniki specialnih sil morajo ohranjati visoko operativno pripravljenost vse do upokojitve – brez da bi jih poškodbe ali izčrpanost spremenile v zdravstveni problem. Zato so jim na voljo celotni timi inštruktorjev, strokovnjakov za fizično pripravo in fizioterapevtov. Ne gre več le za to, da so trdi sami do sebe; pametni vedo, kdaj potrebujejo pomoč in usmerjanje. In Human Performance Lab to zagotovi. Danes so takšni laboratoriji standard v vseh zahodnih enotah Tier 1 – vojaških in policijskih – in celovito podpirajo novo generacijo pripadnikov specialnih sil.
Zaključek
Evolucija selekcijskih postopkov, napredne metode usposabljanja in znanstvena podpora za telesno ter kognitivno pripravljenost oblikujejo novo generacijo pripadnikov specialnih sil. Uspeh v današnjem operativnem okolju temelji na treh stebrih: prilagodljivosti, odpornosti in stalnem učenju. Brez tega ni dolgoročne kariere in ni uspešne misije. Vojaške enote specialnih sil delujejo na hibridnih bojiščih, policijske se soočajo z notranjimi grožnjami, kakršnih še nismo videli. Skupno pa jim je eno: sposobnost hitrega in učinkovitega odziva. To je zdaj tisto, kar odloča o uspehu – ali neuspehu – vsake misije.
