Od kraljeve pruske vojske do bundeswehra: tri stoletja spreminjanja nemških vojaških uniform

In this blog post:

• Uvod
• Pruska vojska (1701–1871)
• Nemška cesarska vojska (1871–1918)
• Reichswehr (1919-1935)
• Wehrmacht (1935-1945)
• Nacionalna ljudska armada (Vzhodna Nemčija, 1949–1990)
• Bundeswehr (Zahodna in združena Nemčija, 1955–danes)
• Flecktarn kamuflažni vzorec
• Zaključek

Uvod

V tem blogu se bomo poglobili v bogato zgodovino in fascinanten razvoj nemške uniforme ter preučili njene spremembe v ključnih obdobjih in spopadih v zadnjih 300 letih.

Razvoj nemške uniforme do danes lahko najlažje razumemo tako, da si ogledamo šest različnih obdobij:

• Pruska vojska (1701–1871)
• Nemška cesarska vojska (1871–1918)
• Reichswehr (1919–1935)
• Wehrmacht (1935–1945)
• Nacionalna ljudska armada (Vzhodna Nemčija, 1949–1990)
• Bundeswehr (Zahodna in združena Nemčija, 1955–danes)

Pruska vojska (1701–1871)

Zgodba o nemški uniformi se začne s prusko vojsko, ki jo je leta 1701 ustanovil Friderik I. Pruski. Uniforme tega obdobja so bile v prvi vrsti namenjene funkcionalnosti in spodbujanju discipline, vendar so vsebovale tudi elemente, ki so odražali čin in enoto vojaka.

Eden najznačilnejših elementov zgodnje pruske uniforme je bil "pickelhaube", čelada s špico, izdelana iz utrjenega usnja ali kovine. Čelada pickelhaube se je začela uporabljati leta 1842 in je ostala simbol pruske vojske več desetletij. Zasnovana je bila tako, da je odbijala udarce meča in zagotavljala impozanten videz. Špica na vrhu čelade, ki ji pravijo tudi "bodica" ali "konica", je bila različno visoka in oblikovana glede na čin in polk nosilca (kratka špica za nabornike, visoka, okrašena za častnike in generale).

Osnovna uniforma pruske pehote je bila sestavljena iz temno modrega plašča (znanega kot "waffenrock") s pokončnim ovratnikom, ter belih hlač in črnih škornjev. Plašč je imel dvojno zapenjanje z dvema vrstama medeninastih gumbov spredaj ter rdeč ovratnik in manšete, ki so označevale pehoto. Hlače za poletno nošenje so bile izdelane iz belega bombaža ali lanenega platna, medtem ko vojaki so v zimskih mesecih nosili sive volnene hlače.

Oficirji so nosili podobno uniformo, vendar z več okraski, ki so vključevali podrobno oblikovane epolete in pletenine. Barva ovratnika in manšet je označevala oddelek, ki mu je lastnik pripadal (rdeča za pehoto, rumena za konjenico in temno modra za artilerijo).

Vir: Carl Röchling (1855–1920)

PRIJAVI SE IN DOSTOPAJ DO ŠE VEČ TAKŠNIH VSEBIN

Vnesi svoj e-poštni naslov in prejmi najnovejše informacije o taktičnih temah neposredno v svoj nabiralnik.

Nemška cesarska vojska (1871–1918)

Pred letom 1871 je bila Nemčija sestavljena iz številnih suverenih držav in kraljestev, med katerimi je bila tudi Prusija. Leta 1871 so se te entitete s Prusijo na čelu združile v enotno državo. Iz te združitve se je rodila nemška cesarska vojska, katere temelj je predstavljala pruska vojska. Zato so na uniforme tega obdobja močno vplivale pruske tradicije z nekaterimi spremembami, ki so bile prilagojene potrebam trenutne vojske.

Med prvo svetovno vojno se je nemška uniforma močno spremenila, da bi se prilagodila krutim razmeram pozicijske vojne. Svetlo modra barva iz pruske dobe je izginila, nadomestila pa jo je umirjena siva barva, ki jo je nasprotnik težje zaznal (v tem času je napredek v oborožitvi pomenil manj dima na bojišču – in manj dima je pomenilo, da vojaki, oblečeni v svetlo modro, niso mogli več računati na vojno meglo, ki jih je zakrivala ali skrivala pred sovražnikovimi očmi).

Spremenjena je bila tudi zasnova vojaške bluze. Posodobljena bluza, imenovana "M1915", se je ponašala s preprostejšo obliko. Imela je manj gumbov in – namesto tradicionalnega pokončnega ovratnika – ovratnik, ki je bil obrnjen navzdol.

Prav tako je bila opuščena čelada pickelhaube, nadomestila pa jo je bolj praktična jeklena čelada "stahlhelm", ki je zagotavljala boljšo zaščito pred šrapnelom in kroglami. Prepoznavno oblikovana čelada stahlhelm, ki je bila uvedena leta 1916, je bila sestavljena iz cilindrične kupole z rahlo sploščenim vrhom ter vizirja in razširjenega ščitnika za vrat. Pobarvana je bila v sivo barvo, ki se je ujemala s preostalo uniformo, nekatere čelade pa so imele tudi maskirno prevleko.

Reichswehr (1919-1935)

Prva svetovna vojna se je končala konec leta 1918, vendar se je konflikt uradno končal šele sredi leta 1919 s podpisom Versajske pogodbe. V skladu s pogoji te pogodbe je morala Nemčija drastično zmanjšati obseg svoje vojske in močno omejiti svoje vojaške zmogljivosti. Tako je Nemčija istega leta ustanovila reichswehr, ki je obsegal le 100.000 vojakov.

Uniforme reichswehra so ohranile številne elemente iz prve svetovne vojne, vključno s čelado stahlhelm in sivo barvo. Manjkala pa sta kakovost in stilska dodelanost predhodne uniforme (za to so krive gospodarske omejitve v letih po Versajski pogodbi). Vojaška bluza reichswehra je bila na primer preprosta, cenovno ugodna, imela je enojno zapenjanje in štiri gumbe.

Da bi povečali moralo ter okrepili občutek tradicije in kontinuitete, je reichswehr ponovno uvedel elemente predvojnih pruskih in nemških cesarskih uniform, kot so pickelhaube za slovesne priložnosti ter oznake na ovratniku in ramenske ploščice za označevanje činov.

Vir: Oscar Tellgmann  (1857–1936)

Wehrmacht (1935-1945)

Nato sta prišla Adolf Hitler in nacistična stranka. Leta 1935 je Hitler – tedaj vrhovni poveljnik ponovno oživljenega naroda – ukazal obsežno širitev in reorganizacijo nemške vojske ter jo spremenil v enega najstrašnejših bojnih strojev v zgodovini: wehrmacht. Uniforme wehrmachta so ohranile sivo barvo in čelado stahlhelm, dodali pa so jim značilnosti, kot so kultni visoki škornji in značilni simbol orla in svastike.

Vojaška bluza wehrmachta, znana kot "M1936", je ponovno imela dvojno zapenjanje in se je tesneje prilegala. Imela je tudi šest gumbov in pokončni ovratnik. Priložen pas je imel srebrno zaponko z vgraviranim državnim znakom in sloganom "Gott Mit Uns" (Bog z nami).

Med drugo svetovno vojno se je nemška uniforma razvila tako, da bi ustrezala zahtevam različnih vojnih območij in podnebnim razmeram na teh območjih. Tako je bil na primer posebej za hude zimske razmere na vzhodni fronti razvit bel maskirni komplet iz parke in hlač. Za vroče in suhe puščavske razmere v Severni Afriki so nemški vojaki dobili uniforme z odprtim ovratnikom iz lahkih materialov. Prav tako so lahko nosili kratke hlače, tropsko čelado ali pa vseprisotno tropsko kapo M40 EM (afrikamütze).

Med najbolj zloglasnimi nemškimi uniformami tega obdobja je bila uniforma pripadnikov Schutzstaffel (SS), fanatične paravojaške organizacije, ki je bila vzpostavljena leta 1925 kot Hitlerjeva osebna straža, nato pa je postala politični izvrševalec celotnega nacističnega režima in elitna enota vojakov na bojišču. Prvotno se je uniforma SS razlikovala od uniforme wehrmachta – običajna vojska je nosila sivo barvo, SS pa je bila od glave do peta oblečena v črno (SS je sicer pozneje prevzela sivo barvo). Na desni strani ovratnika vojaške uniforme SS je bila oznaka organizacije (dvojni "s" v obliki strele), na nasprotni strani pa je bil naveden čin lastnika uniforme (SS je uporabljala edinstvene oznake za čine). Na visoki kapi s šiltom, ki so jo nosili častniki, je bila na črnem traku upodobljena lobanja, nad katero je bil pripet simbol orla in svastike. SS je izdelovala tudi različne posebne uniforme za različne veje in enote.

Vir: www.histomil.com

Nacionalna ljudska armada (Vzhodna Nemčija, 1949–1990)

Po drugi svetovni vojni je bila Nemčija razdeljena na dve državi: Zvezno republiko Nemčijo (Zahodna Nemčija) in Nemško demokratično republiko (Vzhodna Nemčija). Leta 1949 je NDR, katere zaveznik je bila Sovjetska zveza, ustanovila nacionalno ljudsko armado. Na uniformo nacionalne ljudske armade so močno vplivale takratne sovjetske vojaške uniforme, ki so imele sivozeleno majico, hlače v enaki barvi in kapo z rdečim trakom.

Kljub temu se je uniforma nacionalne ljudske armade razvijala in postopoma prevzemala elemente uniforme wehrmachta ter značilnosti drugih tradicionalnih nemških uniform (kot so oznake na ovratniku in ramenske ploščice). Vendar se je splošni videz uniforme nacionalne ljudske armade še vedno razlikoval od zahodnonemške uniforme in uniforme poznejše združene Nemčije. Uniforma nacionalne ljudske armade je imela na kapi in drugih delih uniforme prišit tudi edinstven simbol – kladivo in kompas, ki sta bila obdana z vencem.

Poleg standardne uniforme je imela nacionalna ljudska armada tudi posebne uniforme z edinstvenimi oznakami in barvnimi shemami, ki so predstavljale različne veje, kot so obmejne enote, letalstvo in mornarica.

Vir: German Federal Archive

Bundeswehr (Zahodna in združena Nemčija, 1955–danes)

Bundeswehr je bil ustanovljen leta 1955 kot vojaška sila Zahodne Nemčije. Ko sta se državi leta 1990 ponovno združili, je postal tudi vojaška sila Vzhodne Nemčije. Uniforma bundeswehra se je v preteklih letih večkrat spremenila, vsaka sprememba pa je odražala spreminjajoče se zahteve trenutne vojske.

Sedanja nemška uniforma ima maskirni vzorec, znan kot "flecktarn", ki je sestavljen iz majhnih, lisam podobnih oblik v različnih odtenkih zelene, rjave in črne barve. Uniforma, ki se ponaša s sodobnimi materiali in funkcijami, kot so velcro trakovi za pritrditev insignije za čin in enoto, je zasnovana za funkcionalnost. Vzorec "flecktarn", ki je bil uveden v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je nadomestil olivno zeleno barvno shemo prejšnjih uniform bundeswehra in je postal tako pomemben del te organizacije, da je danes skoraj nemogoče videti ta posebni kamuflažni vzorec, ne da bi ob tem pomislil na Nemčijo.

Bundeswehr ima poleg standardne terenske uniforme tudi formalne uniforme, ki s svojimi klobuki s konicami, stoječimi ovratniki in okrasnim pletenjem odražajo tradicijo dolgoletnih oblačil pruske in nemške cesarske vojske. Uniforma je sestavljena iz temno modre vojaške bluze in hlač ter bele majice in črne kravate. Zlato obarvani gumbi, obrobe in ramenske ploščice na vojaški bluzi odražajo čin uporabnika.

Tako kot pri nacionalni ljudski armadi tudi bundeswehr svoje specializirane veje in enote, kot sta KSK (komandoške specialne sile) in Gebirgsjäger (gorski lovci) označuje z edinstveno oblikovanimi uniformami in insignijami.

Vir: www.bundeswehr.de

Flecktarn kamuflažni vzorec

Flecktarn je učinkovit in vsestranski kamuflažni vzorec, zato ga tudi pri UF PRO uporabljamo za svoje izdelke. Vzorec Flecktarn izvira iz nemške vojske, Bundeswehra, in je postal eden najbolj priznanih sistemov prikrivanja v Evropi.

Za vzorec Flecktarn je značilna edinstvena uporaba pik v petih barvah: črni, rdečkasto rjavi, temno olivni, srednje olivno zeleni in mahovno zeleni. Ta zasnova odpravlja trdne meje med barvami, kar omogoča učinkovito prikrivanje v zmernih gozdnih okoljih, temnejše lise vzorca pa se brezhibno zlijejo z minimalno sončno svetlobo, ki prodira skozi gosto krošnjo, in zagotavljajo odlično prikrivanje. Vzorec je izdelan s postopkom, imenovanim "dithering", ki ustvari naključno, neponovljivo paleto barv in pripomore k odličnemu prikrivanju znakov v bližnji infrardeči svetlobi.

Učinkovitost Flecktarna dokazuje njegova stalna uporaba v nemškem Bundeswehru. Zlasti v gostih evropskih gozdovih.

Zaključek

Razvoj nemške uniforme v zadnjih 300 letih je fascinanten odraz vojaške zgodovine države in sprememb njenih potreb. Nemška uniforma – vse od okrašenih in discipliniranih pruskih uniform do sodobnih, funkcionalnih oblačil bundeswehra – je bila in ostaja trajni simbol moči, discipline in prilagodljivosti. Nedvomno se bodo potrebe nemške vojske še naprej razvijale, zato je zelo verjetno, da se bo razvijala tudi nemška uniforma. Kar pa se ne bo spremenilo, je edinstvena in bogata zapuščina nemške vojaške uniforme. S preučevanjem teh uniform lahko bolje razumemo širši zgodovinski kontekst in izzive, s katerimi so se soočali vojaki skozi stoletja.